Google Talk

Program, katerega sem na računalnik inštaliral že pred časom, a ga nikoli nisem uporabljal. Tokrat sem ga inštaliral za potrebe podjetja, saj mi velikokrat stranke po domače povedano “težijo” za nek live-chat preko interneta in MSN naslova ne maram dajati okrog (ker ga imam za privat zadeve in sem zato na MSNju skoraj vedno online). Google Talk je zame idelna izbira, saj ne ponuca skoraj nič procesorske moči in rama, lepo sedi v System Tray, notri imam samo “poslovne kontakte” s katerimi se normalno menim v bolj okrnjenem načinu (ni tako velike izbire smeškov in ostalih nepotrebnih opcij).

Če koga vseeno program zanima in bi ga preizkusil, lahko odsrfa na stran www.google.com/talk, kjer lahko najde inštalacijsko datoteko, inštalira in se že pogovarja (pogoj je registracija oz. prijava v obstoječi email predal v gmail.com)

Moj naslov, ki ga uporabljam v programu Google Talk, pa je delavnica.sp@gmail.com

MSN 8.0 - Povabila

Za bralce tega bloga sem pripravil 2 povabili za MSN Messenger 8.0.

POZOR: Povabilo (spodnje povezave) morate odpreti v IE (Internet Explorerju), ker drugače ne bo delovalo.

1. Povabilo

2. Povabilo

Več povabil nimam, tako da prosim ne težit.

SuperMiška™ #2

Prejšnja različica je bla bolj “začetniška“. Sem zadevo malce dodelal in naredil SuperMiško™!

Nuklearne elektrarne - so sploh potrebne?

Danes sem dobil v poštni predal tale email:

Dear Greenpeace supporter,

On April 26, 1986 I was five years old. I don’t remember the day very well. But I remember what my mum said about it. It was a really warm, sunny day. I was outside with my elder brother and my little 13-day-old sister, who was sleeping in a pram. Suddenly dark clouds appeared in the sky and a strong wind started to blow. Our mum told us to come into the house. While we were gathering our toys, she was trying to take the pram inside. The first drops of rain fell on my little sister. It may have been those few drops that changed our lives.

We both developed brain tumours.

At first we were not told anything about the accident. They “didn’t want people to panic.” But the authorities were afraid that the second reactor could blow up. Trains were made ready to evacuate people from our city.

It was only later we found out that the rain was radioactive.

Twenty years later, it angers me to be told that the nuclear industry is attempting to play down the effects of the Chernobyl disaster. Now they even want to dump nuclear waste in my country.

Nuclear power ruined my life. Don’t let it ruin yours.

Hitro kliknem na povezavo, si preberem še zgodbo punce Annye - še danes trpi za posledicami nesreče v Černobilu. Seveda sem podpisal tudi TOLE peticijo.

Takšne zadeve se te dotaknejo in začneš razmišljat - zakaj je taka vrsta pridobivanja električne energije sploh potrebna? Sej lahko eno nuklearko nadomestimo s parimi hidroelektrarnami … eh, če je pa na prvem mestu osebni interes

SuperMiška™

Danes sem dobil idejo in takoj realiziral :D Predstavljam vam SuperMiško™

Naslednja stran »