Ne bom pisal zgodovine, bere se jo v zaprašenih arhivih. Jutri, 8. februar, je državni praznik -, smrt slovenskega pisatelja, pesnika, .. Njegovo pestro življenje, ali vsaj delček, pozna vsak slovenec. Znana osebnost iz preteklosti, ki je s svojimi deli, pa tudi življenjem, postal vzor mnogih. Ni bil konzervativec, želel si je sprememb. Slovenski narod mu je bil najbližji, s svojimi pesmimi mu je dal podporo v težkih časih, s tem pa za vedno ohranil slovenski jezik. Dnevno se sprehajam mimo njegovega spomenika, turisti se pred njim fotografirajo, čeprav so o njem vrjetno slišali samo, da je bil največji pesnik na slovenskem. S Prešernom se Slovenija predstavlja v tujini - njegova Zdravljica nam sporoča, da smo, navkljub majhnosti, narod dobrih, veselih in poštenih ljudi.

Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

—

God’s blessing on all nations,
Who long and work for that bright day,
When o’er earth’s habitations
No war, no strife shall hold its sway;
Who long to see
That all men free
No more shall foes, but neighbours be.

Glasbena shramba na domačih računalnikih se vsak dan povečuje, diski so polni video in avdio datotek, zaradi tega sem pred dobrim tednom povečal domače omrežje. Ker pa je FTP prenos datotek sem ter tja, še posebaj glasbenih, mukotrpno dejanje, sem bil primoram poiskati rešitev. V glavo je kaj hitro padla ideja o streamingu mp3 fajlov s serverja na žično in brezžično povezane računalnike. Vsekakor gre za najbolj ekonomično rešitev, na ostalih diskih lahko ležijo bolj pomembne stvari. Problem se pojavi pri realizaciji, saj so vse Linux (na strežniku je namreč nameščen Linux OS) streaming variante preveč zakomplicirane, sam pa bi potreboval le lažji sharing/streaming datotek. Google ni predlagal nič pametnega, nikjer o tem še ni bilo govora. Na koncu sem se le dokopal do rešiteve, ki je sicer zelo simpl a deluje odlično. Navadna .m3u ali .asx datoteka (podobno XML). Za uvoz imen mp3 datotek sem spisal kar navadno bash skripto, izvoz pa preko HTTP v avdio predvajalnik (Windows Media Player, iTunes, WinAmp, ..). Deluje odlično, v predvajalniku se izpišejo tudi naslovi pesmi, kot bi bili mp3ji na računalniku (identično playlistam, ki jih ustvarjamo v predvajalnikih - remote playlista torej).

Amerika, ali pravilno rečeno ZDA (Združene Države Amerike, saj gre za federativno ureditev), ima velik vpliv na druge države sveta, normalno. Vloga voditelja jim ne pripisujejo ostali, pripišejo si jo sami, na skrit, pod masko domnevnega skupnega dobrega. Bulšit, ali boljše rečeno, Bushit. Pa vendarle niso tako neumni, kot jim nekateri pripisujejo. Njihov izvoz je ogromen, ne samo materialen. Evropejci, še posebaj pa azijci, radi kopiramo ameriške praznike, jim pripisujemo lokalni pomen in jih s slepim prepričanjem uporabljamo. Ni v tem nič slabega, vsak praznik je dan ko se pretvarjamo, kako naj bo čez celo leto - ob božiču smo doma z družino ob jaslicah, na materinski dan skačemo z darili in objemi okrog matere, na valentinovo okrog ljubezni svojega življenja, itd. Prazniki so lepi, še posebaj tisti, ki so označeni tudi na koledarju -, vse kar nam omogoča ležanje v brezdelju, pozdravljam. ÄŒe ste pomislili, da pišem zapis zaradi bližajočega se valentinovega -, prav imate. Valentinovo je praznik dvojnega pomena -, za zaljubljence to pomeni dan obdarovanja (beri: zapravljanja na veliko) in copatarskega obnašanja, za ljudi brez partnerja, pa primeren dan za samopomilovanje. Valentinovo je seveda težka trgovska meka, zaradi katere se v denarju kopa marsikateri trgovec. Srčki, prstančki, oglice in ostalo nepotrebna krama, vse to se kupuje za ta dan, ne glede na ceno. Valentinovo naj bi bilo praznik ljubezni, dan v letu, ko pokažemo svoja čustva ljubljenim. Super, med letom vas ne jebem pet posto -, se vam oddolžim na valentinovo !

Vdor? Napaka programske ali strojne opreme? Danes me je presenetila neodzivnost mojega web strežnika Tux-a (tako sem ga poimenoval že pred leti, ko sem ga prvič vklopil). Ko že kaže da se bo pobral, ga spet spodnese, SSH povezavo zavrača, ostale servise, razen spletnega strežnika, je izklopil. Remote dostop (zelo težko pa tudi fizični) mi počasi že preseda, zato bo jutri odslužil svoje zadnje urice. Upam le, da se ne bo ponovila zgodba iz preteklosti.

Tux Spletni strežnik mi je odlično služil več let, nanj sem zapisal preko 400 blog zapisov, gostil je številne forume in spletne strani. Priklopljen je bil na optično omrežje, kar mu je zagotavljalo zanesljivost (njegova pipca v svet ni bila ravno široka, 2Mbit upload in 10Mbit download). 466MHz Celeron procesor in 128MB rama je zagotavljalo procesiranje težkih baz, spreminjanje številk v črke in črk v slike. A tehnologija gre naprej, strežniki prenašajo vse večje obremenitve, novejši programi in operacijski sistemi zahtevajo večjo moč. Tux bo v domačem omrežju vrjetno služil za firewall, ali pa ga bom prodal. Kupi kdo?

5.2.2007 @ 12:00: Strežnik je že doma, šlo je za vdor, vendar brez posledic. V tem trenutku delam backup datotek in baze, diske bom potem formatiral (kdo ve, mogoče je 13letnik pustil za sabo kak drekec), strežnik pa postavil v najbolj prašen kot v hiši. Za vse, ki bi jih znalo zanimati, sem slikal sobo, v kateri je server deloval ~ 3 leta.

Spletni strežnik Apache je bil zgrajen leta 1994. Z leti je postajal vedno bolj popularen, ustvarjalci ga stalno popravljajo in nadgrajujejo, postaja kompleksen sistem, navadnemu uporabniku ponuja široko paleto funkcij, ki jih ne potrebuje. Vsi priporočajo Apache, kar pa mi osebno ni ušeč. Že sama namestitev je zakomplicirana, uporaba pa še toliko bolj, njegova poraba sistemskih sredstev precej velika. Zato je bilo potrebno zgraditi nov, bolj zmogljiv in enostaven sistem, ki bo z intenzivnejšo uporabo porabil manj sistemskih sredstev. Eden izmed mnogih je Lighttpd, lahek spletni strežnik. Vsi so skeptični, češ to ni varno, polno lukenj, stalno se sesuva -, kar pa ne drži. Lighttpd je v mnogih primerih zamenjal Apache prav zaradi varnosti.

Namestitev? Nesmiselno bi bilo prepisovati ukaze za namestitev, lahko si jih preberete na uradni spletni strani. Sam sem ga namestil s spodnjimi ukazi ..

wget http://www.lighttpd.net/download/lighttpd-[AKTUALNA VERZIJA].tar.gz
tar -zxvf lighttpd-[AKTUALNA VERZIJA].tar.gz
./configure && make && make install

Zelo enostavno ga prilagodite svojim potrebam, vsa dokumentacija je na voljo na uradni spletni strani, primere si lahko ogledate na spletni strani bigbold.com.

Uporabne povezave:

http://en.wikipedia.org/wiki/Lighttpd
http://blog.lighttpd.net/
http://servers.linux.com/servers/06/01/27/1813223.shtml?tid=118
http://www.debianhelp.co.uk/lighttpd.htm
http://journal.paul.querna.org/articles/2005/06/24/debunking-lighttpd
http://www.cyberciti.biz/tips/lighttpd-php-fastcgi-configuration.html

Na strežnik sem naložil par spletnih strežnikov (Apache, Lighttpd, ..). Podobno testiranje si lahko ogledate TUKAJ. V hitrosti nalaganja kompleksnejših PHP knjižic ni primerjave, Lighttpd je hitrejši, porabi manj sistemskih sredstev. Za migracijo Apache > Lighttpd si moramo vzeti nekaj časa, saj način pisanja konfiguracijskih datotek ni primerljiv, obstaja pa na internetu precej spletnih strani, kjer je vse podrobno razloženo (use Google). Zakaj se Apache še vedno masovno uporablja, kljub velikemu številu zmogljivejših spletnih strežnikov?

Več o Lighttpd namestitvi, konfiguraciji in uporabnih nasvetih, pa kdaj drugič.