Včeraj sem si ogledal film Hostel ((Prvič sem si ogledal film v HD kvaliteti ..)). Gre za tipično novodobno grozljivko, ki se začne zelo netipično, celotna zgodba pa spominja na The Texas Chainsaw Massacre. Navkljub začetnemu dolgočasju, navsezadnje pričakoval sem težko grozljivko, me film do konca ni navdušil. Presenečen sem bil nad podatkom, da je bila premiera ravno pri nas, 16. marca 2005.

Å tudentje Paxton, Josh in Oli potujejo po evropi, v Amsterdamu srečajo študenta, ki jih navduši nad Bratislavo. Tamkajšnja dekleta naj bi bila nora na tujce, kar tudi sami ugotovijo. A žur se sprevrže v klanje, vsako noč izgubijo enega prijatelja, živ ostane le Paxton. Tudi njega ujamejo in priklenejo na stol, a mu k sreči ravno pred smrtjo uspe pobegniti. Ob teku na prostost ugotovi, da tujce iz Hostla po tekočem traku zasužnjijo, le-te pa lahko za plačilo bogataši mučijo in na koncu ubijejo. Paxtonu uspe priti do vlaka, kateri ga popelje nazaj domov.

Ogled priporočam, film ni slab. Le ne pričakujte grozljivke s pokoli, pač pa tipično študentsko komedijo, ki se sprevrže v najhujšo nočno moro.

Te dni se intenzivno ukvarjam s svojim novim projektom, o katerem sem že pisal, ne bom ponavljal. Kar dober občutek je nekaj zgraditi iz nič, nekaj tako velikega in kompleksnega, kot je spletni portal. O podrobnostih morda kdaj drugič, vesel sem, da sem se po parih letih končno spravil k uresničenju lastne ideje. Ponavadi ni časa in volje.

Zmatran od celodnevnega prekladanja - z kavča pred računalnik in občasno na WC - v zgodnjih jutranjih urah pišem tole. Ni ideje, nočem objaviti sranja, raje sem tiho. Zjutraj sem po ogledu WWDC 2007 uvodne predstavitve napisal obširno novico o Apple novostih na portal rtvslo.si, dopoldne večinoma štel molekule zraka med mano in računalnikom, zgodaj popoldne pojedel kosilo ter se spustil v popoldanski dremež. Å tudentska leta so ipak težka.

Med izpitnim obdobjem ne počnem nič drugega, kot le spim in se učim, občasno med knjigami naletim na računalnik, ter se za trenutek priklopim na splet. Zato bom jutri (oz. danes) ponovno začel laufat. Zjutraj in zvečer, najmanj 2 kilometra. Za kondicijo, kot karkoli drugega.

Vodo Oaza s okusom jabolka in zelenega čaja po novem pijem vsak dan. Dobra je.

p.s. Iščem nov dom. Ne za blog, pač pa za vse slike / video posnetke, katere bi rad objavil na blogu, pa jih ne morem. Do tega trenutka me je nekako reševal Blogos ((Slava jim, a tam ne bom več objavljal. Lenoba, pa tudi nima smisla kopirat vsebine.)), vendar je njihovih 50MB zame absolutno premalo. Na domač strežnik nočem nalagati materiala, ker bi z njim zabasal že tako majhno domačo upload širino. Zatorej prošnja vsem zanesljivega gostovanja dajočim osebam - www direktorij (brez php, mysql, ..) in ftp dostop, to je vse kar potrebujem ((Moje kontakte lahko najdete na “O avtorju” spletni strani ..)) .

Po mestu sem sam, lačen, v petek zvečer po izpitu na faksu, iskal nekaj za pod zob.

Ker je ponavadi, tisto kar iščeš, le pogled stran, sem se uzrl v tablo ljubljanskega WCja. Po novem od 11.00 do 11.30 ure poleg WC papirja in uporabe sanitarij svojim uporabnikom ponujajo novo storitev - dopoldansko malico.

Med zaprašenimi srednješolskimi zvezki sem našel svoj zadnji “esejski” test pri filozofiji v 4. letniku .. Zaradi grožnje s popravnim izpitom sem ga pisal pod velikim pritiskom, posledično vsebuje veliko slovničnih napak, kljub temu gre za zanimivo razmišljanje, zato ga objavljam.

Velik kup prazne slame, za katero sem dobil odlično oceno -, vrjetno edino v celem letu :-)

Privilegiji so za pravično družbo pogoj, vendar le če so vsem enako dostopni. Pravična družba vsem zagotavlja enak izhodiščni položaj in neke privilegije, ki so vsem dostopni. Privilegij je nekaj, kar ima nekdo, ki si zanj prizadeva več od osnovnega. Do privilegijev so upravčeni vsi, vendar nekaterim bi pa vseeno morala država te privilegije odvzeti.
Pogoj za pravično družbo je enak izhodiščni položaj za vse, se pravi so ob rojstvu tabula rasa (”nepopisan list”). Vsakemu posamezniku morajo pa biti omogočeni neki privilegiji, katere lahko doseže s trudom in prizadevnostjo za te privilegije. Tako v končni fazi ustvarimo neko neenako družbo, vendar je za svoj položaj odgovoren posameznik sam, saj je imel enako možnost doseči nek višji položaj (privilegij), kot vsi drugi. Taka družba je pravična, saj posamezniku da možnost za privilegij, če jo bo izkoristil pa je odvisno od posameznika.
Družbi damo en avto. Vsi imajo možnost dobiti ta avto (enak izhodiščni položaj), če se bo za to prizadeval bo avto imel, če možnosti ne bo izkoristil pa ne.

Moralna dejanja so tista, katera so dobra sama po sebi ne glede na posledice. Gre za kategorični imperativ, ki pravi, da so važna dejanja ne glede na posledice. Dejanja, ki vpletenim prinesejo trpljenje so opravičljiva, saj so moralna dejanja dobra (družba jih sprejema), za moralna dejanja pa niso pomembne posledice. Se pravi če naredimo dobro dejanje (katerega družba označi za moralnega) in zaradi tega nekdo trpi, je to dejanje bilo dobro samo po sebi, posledice pa nas v tem primeru ne zanimajo. Dobra so tista dejanjam ki nam prinašajo ugodje (po Epikurju) vendar je to legalno dejanje (hipotetični imperativ) in nima povezave s moralnim.
Za kategorični imperatuv so važna dobra/moralna dejanja, ne glede na posledice, ki nam jih prinesejo. Se pravi, če nekdo zaradi storjenega dejanja trpi, so to že posledice, če pa smo naredili dobro dejanje je to moralno. Z moralnim nima ugodje veliko povezave, čeprav Epikur zagovarja, da so dobra tista dejanja, ki imajo dobre posledice. Namreč ugodje je posledica, nas pa zanimajo samo dejanja sama po sebi, ali so dobra ali ne in ali družba označi neko dejanje za dobro ali ne. Zlo je primerljivo z dobrim tega dejanja samega, saj lahko nekdo pove naprimer nekomu resnico (kaj se je zgodilo, ..), kar lahko nekoga prizadane, a dejanje samo je bilo dobro, saj je govoril resnico.
Nekoga je naprimer oropal vaš najljubši prijatelj. Kljub temu, da boste s tem izdali oz. povzročili trpljenje najboljšemu prijatelju, boste oropanemu povedali resnico in tako naredili dobro (moralno) dejanje.

Rezultat celotedenske vadbe je pred vami ((Posneto z iSight kamero na MacBooku.)).

[googlevideo]-6738398775064830830[/googlevideo]

Nekaj dni nazaj se mi je na nogo prilepil klop. V paniki sem ga razmesaril, nogo pa prešpikal, da sem ven dobil glavo.

Na taisto nogo me je včeraj pičil še komar. In danes ponoči spet. Na isto nogo !

Posledice njihovih dejanj me že cel dan srbijo. Praskati ne smem, a s ponosom povem, da sem na današnji dan, sedmega junija, fental že 3 komarje in enega pajka.

Kot zaprisežen PC ljubitelj nikoli niti nisem razmišljal o selitvi v druge vode. Ni bilo potrebe, vse kar sem potreboval mi je omogočal PC. A vedno sem rad raziskoval - večkrat posledično skuril cele računalniške sisteme, serviserjem nakopal veliko dela in sive lase, a iz vsega tega sem se veliko naučil.

Raziskovalna žilica je na plano prišla pred kratkim - pokazala se je potreba po mobilnem prenosnem računalniku, česar mi Asus notebook ni omogočal. Oči so se takoj zaljubile v Apple, posledično v MacBooka. O prvih znakih zaljubljenosti sem že pisal, podal že manjši “hack”, obljubljen je bil tudi obsežnejši test ((Morda komu pomagam pri nakupu, ali pa ga od nakupa odvrnem .. ocena je zgolj osebna izkušnja z omenjenim prenosnim računalnikom in operacijskim sistemom ..)).

Nakup je minil hitro in neboleče. Prodajalci ekstremno prijazni, na voljo za testiranje so mi dali vse modele, podali par navodil za uporabo, .. Prihod domov in odpiranje sem že opisal, ne bom se ponavljal. Začela se je uporaba ((Sicer le zjutraj in zvečer, študij mi ne omogoča celodnevnega poležavanja z računalnikom v roki ..)) !

Sam prenosnik je majhen, a naj vas velikost ekrana 13″3 ne prestraši. Ekran je le malenkost manjši od mojega 15″4 prenosnika, črke so normalne velikosti, spletne strani se normalno prebirajo, tudi oblikovalci ga bodo uporabljali brez problemov. Problem se pojavi pri uporabi tipkovnice, predvsem drugačno postavitvijo tipk, a se po par dnevni uporabi hitro navadite - osebno niti črk z in y nisem zamenjal, a tipkam brez problema, še hitreje kot na PCju. Pravi piškot tega računalnika je enostavnost - zanimiv sistem napajanja, računalnik ima vse priključke, CDje se v MacBooka vstavi kot npr. v avtoradio. Touchpad ima le eno tipko - kar je posebnost Appla - a se ni problem navadit. Miš je operacijski sistem brez nalaganja gonilnikov prepoznal, delujejo vse funkcije (desni gumb, kolešček, ..).

Naj bo dovolj o izgledu in opremi MacBooka ((ÄŒe vas zanima kaj specifičnega me lahko vprašate .. vse modele Apple računalnikov lahko prav tako preizkusite v Apple trgovinah po Sloveniji ..)), selimo se na drug breg - k operacijskemu sistemu, uporabi in programih.

Sam izgled vas bo sprva vrjetno presenetil, tudi mene je, a se v grobem ne razlikuje veliko od PC operacijskih sistemov. ÄŒetudi znate uporabljati le Word in Internet (splošno znanje), boste operacijski sistem Mac OS X osvojili brez problema - zelo enostaven je. Spodnja “vrstica” se imenuje Dock - tam stojijo le bližnjice do programov ((Dock lahko tudi izklopite, bližnjice pa urejate, brišete ali dodajate ..)), zgornja vrstica je stalna, a se od “main-orodne-vrstice”, kakršno poznamo v Windows operacijskem sistemu, ne razlikuje prav dosti. V grobem neke hude razlike ni, le vse je tako preprosto, poleg tega pa zadovolji tudi zahtevne uporabnike.

Najprej sem MacBooka priključil na mrežo - “naprava” s katero Apple komunicira s brezžičnim omrežjem se imenuje AirPort. Zaradi močnega kodiranja domače mreže sem imel spočetka probleme, a par sprememb v router nastavitvah je rešilo moj problem. Operacijski sistem OS X omogoča samodejno posodabljanje programske opreme (iTunes, Safari, ..), zato sem se pred prvim testom spravil v korak s časom. Programe sem v Dock-u preizkušal od leve do desne strani - začenjši z spletnim brskalnikom Safari in končal s sistemskimi nastavitvami.

Safari ni bogvekaj, isto kot Firefox. Pri pisanju bloga mi je rezal Rich Text urejevalnik ((Na spletu sem prebral, da ustvarjalci Safari spletnega brskalnika ne uporabljajo določenih standardov, kar ustvarjalcem Rich Text urejevalnika TinyMCE povzroča sive lase ..)) - čez nekaj dni sem začel vzporedno uporabljati Firefox, vsaj za pisanje blog zapisov.

Inštalacija programja na Mac OS X je zelo enostavna - program se sprva namesti na t.i. Virtual drive ((Kar je super, saj se s tem program dejansko ni namestil na naš sistem, pač pa ga lahko kadarkoli zbrišemo in za njim ne bo ostalo nobene sledi ..)) - le kliknete nanj in ga “potegnete” v sistemsko mapo Applications, program se bo avtomatično namestil.

Mail je standardni odjemalec elektronske pošte. Zaenkrat mu še nisem zaupal POP3 dostopa, le IMAP. Sicer deluje zelo lepo, po zaslugi (predvidevam) AirPort brezžične povezave s strežnika prenese vsa elektronska sporočila hitreje kot vsi ostali računalniki, priključeni v lokalno brezžično mrežo. Vsebuje tudi Spam E-mail filter, ki pa ne deluje bogve kako dobro ((Nov Mail odjelamec vključen operacijskemu sistemu Vista ima zelo dober Spam filter, za 99% sporočil pravilno prepozna njihovo zaželjenost v poštnem predalu ..)).

iChat me je negativno presenetil. Sam program sicer ni nič posebnega, nekaj podobnega Google Talk, presenetilo me je le dejstvo, da je potrebno za uporabo le-tega plačati. Uporaba programa je sicer brezplačna, a tisti “pravi” račun (@mac.com) je potrebno kupiti - alternativa je edinole Jabber ali Aim račun, a me je plačljiv račun popolnoma odvrnil od njegove uporabe. ÄŒeprav vsi omenjeni program kritizirajo, sem namestil Microsoft MSN Messenger, Mac Os X izvedba ((Microsoft precej svojih programov ponuja tudi Mac OS X uporabnikom - pohvalno.)). Uporaba identična Windows različici.

iTunes vrjetno poznate tudi Windows uporabniki, saj ga lahko tudi sami v enaki izvedbi uporabljate na PC mašinah. Všeč mi je bil že prej, uporabljam ga tudi sedaj.

iPhoto je nekakšen urejevalnik fotografij, a mi ne ponuja osnovne funkcije, ali pa je le ne najdem - pomanjšave slik. Lahko pa s sliko počnemo raznorazne zabavne reči - ustvarimo kartice, slideshow, .. Malce bolj napreden Slikar. Za bolj napredne funkcije bo potrebno namestiti dodatno programsko opremo (Photoshop, ..).

iMovie sem preizkusil bolj na hitro, z mobilnega telefona sem preko bluetooth povezave prenesel kratek filmček (3gp) in ga malce obdelal. Program omogoča osnovne funkcije urejanja video posnetkov - podobno kot Movie Maker v Windows operacijskem sistemu. Vsebuje še par omembe vrednih piškotkov - kot so raznorazne teme, veliko možnosti prelivanja texta, ..

QuickTime Player vrjetno vsi poznate - seveda le standardna licenca, profesionalno je potrebno kupiti.

Photo Booth je precej zabaven program - preprosta funkcija, ki vam omogoča ure zabave. Z njim se lahko slikate preko kamere, vgrajene v MacBook nad zaslonom. Poleg tega vam ponuja tudi lepo število efektov, s katerimi lahko naredite vaše slike še bolj zanimive. No ja, 2x sem se slikal, pa mi videno ni bilo všeč :-)

Dictionary omogoča več ur zabave, posebaj če v njem poiščeš raznorazne vulgarne izraze - nekatere obrazložitve so prav smešne.

Po napornem večeru sem želel pogledati film, pa ga QuickTime ni želel predvajati - ni nameščenih ustreznih kodekov, pravi. Sem mislil, da je Mac tovrstne Windows težave prerasel, a očitno ni tako. Na pomoč mi je priskočil VLC Player - brez kakršnihkoli kodekov, s podnapisi ali brez - predvaja vse filme.

Spotlight poenostavi iskanje po disku - išče tudi med elektronskimi sporočili v programu Mail, aplikacijami, ..

Trash predstavlja zanimiv način brisanja vsebine z diska - Apple namreč ne pozna Delete tipke - programe, slike, video posnetke, .. enostavno “potegnemo” v koš v Dock (desno spodaj), odpremo Trash in ga spraznimo.

Naj omenim le še par piškotkov MacBook prenosnega računalnika - pilot (po domače dalinc) omogoča poslušanje glasbe, video posnetkov (tudi filmskih trailerjev), DVDjev (ne omogoča ogleda zakodiranih Divx filmov, žal) in ogled slik. Slednjega nisem preizkusil, baje pride prav ob ogledu “xxx” slik, ko miš ni ravno pri .. roki :-)

Baterija kljub obljubljenim 6 uram zdrži približno 3 ure, kar mi je osebno več kot dovolj -, polni se od ene do dveh ur.

Za prenašanje računalnika sem danes kupil še PolyCarbonatno torbico (Skin folder), ki bo upam-da prenosnik zaščitila pred praskami in morebitnimi poškodbami. Prodajalec obljublja tudi neprepustnost vode - raje ne bom testiral.

Zaenkrat bi to bilo to - več Mac testov, hackov in podobnih reči boste vrjetno na mojemu blogu še deležni. Zaenkrat sem še med PC in MacBook notebookom - prvi predvsem zaradi službenih potreb (Photostop, IE6, IE7, ..). Domači so nad MacBookom navdušeni, vrjetno ne bo več dolgo edini Apple pri hiši.

Za lastno evidenco, ker bom najvrjetneje slednje čez 10minut že pozabil, med svojim delom pa večkrat potrebujem “večje” pravice od navadnega uporabnika.
V operacijskem sistemu Mac OS X po defaultu ni aktiviran glavni administratorski račun (root), za urejanje določenih datotek pa potrebujemo njegove pravice (predvsem v /etc mapi).

Kako priti do začasnih “root” pravic? Odpremo Terminal, vtipkamo ukaz sudo -s, če nas povpraša za geslo, je le-to identično našemu uporabniškemu računu in tako si pridobimo vse pravice, s katerimi lahko urejamo / brišemo / .. datoteke po sistemu.

p.s. Testiranje bluetooth povezave z GSM telefonom sem že omenil, prilagam slike ..

V nakupovanju tehnike se vrjetno ne razlikujem prav veliko od ostalih - če stvar pred nakupom držim v roki, sem pripričan da je to stvar, ki jo res potrebujem in z njo ni nič narobe. Pred parimi tedni je nastala potreba po nakupu gigabitne mrežne kartice, morda celo dveh, za lokalne strežnike ((Prenašanje datotek (filmi, glasba, ..) po brezžični povezavi je izguba časa, preko žične mreže traja predolgo, idealna rešitev je GBit mreža, en switch na katerega lahko po potrebi začasno priključim ostale naprave, na njih pa z hitrostjo prenesem željene podatke ..)). O nakupu sem se prej pozanimal na spletu, poiskal potencialno zanimive in cenovno ugodne modele, a naročilo preko interneta odložil v upanju, da bom omenjeno kartico morda dobil v mestu ali BTCju.
Danes sem se odpravil v “šoping”, najprej v mesto, zatem še v BTC. Obiskal sem vse večje trgovine v Ljubljani, a omenjene kartice nikjer nisem dobil. Prodajalci so me napotili v trgovino, ki sem jo obiskal pred tem, a brez uspeha. V zadnji trgovini sem prodajalca povprašal, zakaj nikjer v Ljubljani ni moč dobiti omenjene kartice, povsod so mi ponujali le 100MBit modele - katere lahko dobim povsod, tudi na tržnici v Mostah jih prodajajo. Pravi da po specifični robi ((GBit kartice štejemo za specifično robo? Pozabljamo na razvoj tehnologije?)) ni povpraševanja, zato je ne naročajo. Priporoči mi nakup preko interneta ..
Nakupovanje računalniških delov, računalnikov, glasbe, filmov, .. vse se seli v virtualni svet. Osebna preizkušnja izgublja na teži, zaupanje virtualnim prodajalcem narašča. Je možnost bloga v podajanju “virtualne izkušnje” - pred nakupom prebrskamo bloge, preberemo raznorazne kritike in pohvale artikla, ki ga želimo kupiti ter se na podlagi “virtualnih izkušenj” odločimo za virtalen nakup.

Praznoval sem MacDay. Od včeraj sem namreč lastnik novega MacBook prenosnega računalnika (2.0GHz, 1GB ram, ..).
Mac je nekaj posebnega - od oblike, do kvalitetnih in uporabnih aplikacij. Prvi vtis je bil zelo pozitiven.
Pred prvim vklopom sem se že pripravljal na mukotrpno prvo polnjenje baterije - a je že bila napolnjena. Nameraval sem namestiti operacijski sistem s programi, ki sem jih dobil poleg v škatli - a je vse že bilo nameščeno. Ob prvem vklopu sem torej le nekajkrat kliknil in zažel testirati, bolje rečeno spoznavati, Mac OS X.
Sprva sem imel težave s internetno povezavo - na koncu sem ugotovil, da gre za težavo z lokalno mrežo oziroma z napačnim kodiranjem wi-fi omrežja. Takoj po priklopu na svetovni splet sem posodobil operacijski sistem in nameščene programe, nastavil uro, ..
Te dni torej svojega MacBooka šele spoznavam, preizkusil sem že bluetooth povezavo z GSM telefonom SonyEricsson K800i, .. Probleme mi povzroča le tipkovnica - sicer poznam Jonasovo rešitev, a se hočem navaditi na default postavitev tipk. Obsežnejšo poročilo lahko pričakujete čez teden ali dva, zaenkrat se boste morali zadovoljiti le s slikami odpiranja in prvega vklopa MacBooka ..