Z znanjem se te dni polnijo naše glave - maturantje preklinjajo bližajočo se maturo, študentje neopravljene izpite, .. Vsako leto se ponavlja isto - do diplome, ki naj bi naznanila konec šolanja. Postati študent pomeni konec učenja splošnih elementarnih informacij, odskočna deska v izoblikovanju osebnosti, s specifičnim znanjem - utopično razmišljanje. Iz fakulete pridemo povečini pravi “fahidioti”, ki življenje šele začnemo živeti.

Dnevi se zdijo krajši, prekratki. Jutranja kava na fakulteti, debata o izpitih, sledijo ure in ure učenja. Prvi izpit (7. junij) - primerjalno ustavno pravo (PUP), nova debela knjiga, snov je precej zanimiva. Primerjava pravnih sistemov 7 držav (Anglija, Italija, Nemčija, ZDA, Francija, Å vica, Rusija), njihove posebnosti, prednosti in slabosti. Drugi izpit (8. junij) - Sociologija Prava (SP). Po pravici povedano študijske literature za ta predmet še pogledal nisem, lenoba, kot kaj drugega.

Ideje, kako spremeniti svet (vsaj virtualnega), so odšle na dopust, v možganih švigajo strele napolnjene z znanjem, računalnik počiva v kotu, dež in sonce pa moje razpoloženje spreminjata kot noč in dan.

V glavi se mi predvaja komad, predvsem del pesmi, ki ga znam na pamet.

It’s not always rainbows and butterflies
It’s compromise that moves us along, yeah
My heart is full and my door’s always open
You can come anytime you want

[googlevideo]6719961453512722880[/googlevideo]