Tudi sam spadam med “otroke” računalništva. Namreč “gor sem rastel” ob razvoju informacijske tehnologije (računalništva) in interneta. Pa nas je to naredilo odvisne od njega? Vrjetno da res, saj si skoraj ne predstavljam dneva, da ne bi prečekiral email predala - če nisem doma, pa mi to omogočata GSM in GPRS.
Še živo se spominjam svojega prvega računalnika :D Šlo je za nek starejši Compaq-ov model.
… z njim sem vstopil v “nov svet”. Sicer le-ta še ni bil priključen na internet, sem pa na njem predvsem igral igrice. Pa je prišel dan modernizacije in s familijo smo odšli v BigBang ter kupili 200MHz računalnik za cca. 170.000sit (se še kar dobro spominjam). Tisto pa je bilo nekaj. Igrice so se pohitrile, vse je delalo tako kot je treba. Sčasoma je prišla potreba tudi po internetu in posledično tudi več ur prebitih za računalnikom. Že od začetka obiskujem spletni portal mobisux.com, takrat pa sem tudi začel ircati - sestra je v šoli od sošolca dobila na disketi mIRC in tako smo se prestavili še v svet spletnega četanja :D Računi za internet oz. telefon so bili ulala visoki - včasih tudi po 20.000sit na mesec (in še več). Pač smo internet kmalu osvojili (oz. vsaj jaz in moja sestra) in ker smo tako veliko uporabljali računalnik, je prišla potreba po hitrejšem in bolj zmogljivem sistemu. Tako smo v Hearly Normanu kupili ta računalnik, na katerem sem še danes - 2.4GHz Pentium, ki zaenkrat zadovolji še vse naše potrebe. Poleg tega pa smo se pred parimi leti še modernizirali (imeti samo 1 računalnik in 4 uporabnike ni vzdržno) s prenosnikom Sony Vaio 2.66GHz.
Že v 2. razredu (imam dokaz v spričevalu) osnovne šole sem začel obiskovati krožek računalništva na naši šoli (vodil da je učitelj Šlenc). Kasneje dobil za svoje znanje tudi par nagrad, bi se moral pa za svoje znanje oz. zanimanje za računalništvo zahvaliti predvsem njemu. Ni nas učil nekih hudih funkcij, pač pa bolj kako se piše tekst v Wordu, pa kako se uporablja razne programe, poleg tega pa nam vedno pokazal kako novost s področja računalništva. S tem je v nas vzbudil zanimanje, ki smo ga nekateri razvijali, nekateri pa pač ne.
Otroci interneta - internet je vplival na naš razvoj, trenutno si skoraj ne predstavljamo več, kako bi preživeli brez interneta (no ja … ko si na dopustu se še da za tistih par tednov). Sam opažam, ko nekaj časa nimam dostopa do interneta (na dopustu, itd.) in ko pridem domov, sploh ne čutim potrebe po tem. Se pa razvija računalništvo po naših potrebah, ali se mi razvijamo glede na računalništvo? Sam menim, da se računalništvo razvija po naših potrebah, namreč včasih ko celotne zadeve nismo še preveč razumeli, je tudi 200MHz računalnik zadovoljil naše želje - preden sem ugotovil kaj se pravzaprav dogaja, se je proces že izvedel in tako se mi delovanje ni zdelo prepočasno. Dandanes pa klikam vse povprek, pred parimi dnevi sem se “opazil” pri neki izgradnji spletne strani - namreč sploh nisem mislil na stvar, klikal sem avtomatsko, avtomatsko vpisoval informacije, dogajanje na ekranu postaja vse bolj hitro, tako da ga nekdo, ki se na računalništvo ne spozna sploh ne razume. Ravno sedaj, ko pišem ta zapis gledam v ekran in pišem po tipkovnici tako hitro, da še sam ne morem vrjeti. A dobro, s tem si pridobimo čas za druge stvari (hej, sej kaj bolj pametnega nimam za delat, ampak ni to važno).
Internet in računalništvo sta zanimive stvari. Tako hitro komuniciranje, tako preprosto.
