Zadnjih nekaj dni sem testiral operacijski sistem FreeBSD in ga primerjal z Linux distribucijo Slackware. Ker iščem najboljši OS za strežnik, KDE in GNOME nisem namestil niti testiral. Zanima me le varnost, zanesljivost in učinkovitost.

Slackware uporabljam že dlje časa - pri nadgradnji programske opreme večkrat pride do napak, ni pretirano stabilen, vsak “overkill” proces zabije kišto, varnost “OutOfTheBox” je slaba (brez požarnega zida, ..), hitrost izvajanja in poraba sistemske moči pa je vsekakor prednost Slackware distribucije. Poleg Debiana je Slackware edini ostanek Linux stare generacije, zato omogoča postavitev solidnega strežnika tudi z zastarelo strojno opremo (200MHz kišta, npr.).

FreeBSD sem pred časom testital le za kratek čas, potem pa vse vrgel v kot in pozabil nanj. Edino pravo dokumentacijo se je svoj čas dobilo le preko IRCa, pa še tam začetnikov niso imeli pretirano radi. Zato sem bil toliko bolj presenešen, ko sem ugotovil, da je FreeBSD najbolje dokumentiran UNIX operacijski sistem - HandBook je skoraj popoln. Ker pa sem ga postopoma šele spoznaval, bom na kratko, po točkah, napisal, kako zadevo namestiti na računalnik in spraviti v delujoče stanje ..

Namestitev
Marsikdo se “boji” BSD namestitvenega postopka. Ni uporabniškega vmesnika, ni ravno Windows “Klik-Klik” postopek, a praktično nič tako težkega, da povprečen uporabnik ne bi zmogel opraviti. Najprej je potrebno narediti particije na disku - tu je moč opaziti prvo razliko z Linux OS - struktura je malenkost drugačna, a ob končani namestitvi in uporabi zaradi tega večje razlike ni mogoče opaziti.
Nato je potrebno izbrati “paket” programske opreme, ki jo želite namestiti. Sam sem izbral “Development” brez X. Postopek traja par minut, računalnik se ponovno zažene in že je pripravljen na uporabo.

Varnost
ÄŒe bo računalnik/strežnik povezan z internetom je varnost prva stvar, na katero moramo pomisliti pred inštalacijo programske opreme. FreeBSD podpira raznorazne požarne sisteme, a nekateri potrebujejo prevajanje jedra, česar ne priporočam. V osnovno namestitev pa so vključeni že PF (Packet Filter - OpenBSD), IPF (IPFilter) in IPFW (IPFirewall). Naj dodam še dejstvo, da so že ob namestitvi vsi porti zaprti in jih s raznoraznimi požarnimi zidovi le upravljamo - odpiramo, beležimo dostop, …
Osebno sem izbral IPFilter - omogoča zelo enostavno upravljanje. Potrebno je spisati le eno .rules konfiguracijsko datoteko (osnovna različica vsebuje le par vrstic) ..

Namestitev programske opreme
FreeBSD uporabnikom ponuja paketni sistem imenovan Ports. Podobno možnost nameščanja programske opreme poznamo že skoraj na vseh Linux distribucijah (Debian, Slackware, ..), a nobena ni tako uporabna in zanesljiva kot FreeBSD Ports. Ob tem, da si kar iz seznama izberete programsko opremo, razdeljeno po kategorijah, vam ob namestitvi določenega programa pregleda vse “odvisne” in nujno potrebne programe, ki jih le-ta potrebuje. Tako nikoli ni potrebno “na roko” iskati dodatne programske opreme, le vpišete ukaza “make” in “make install”, vse se namesti avtomatično.

Učinkovitost in zanesljivost
Na internetu je moč najti vrsto testov in primerjav, a nobena ni ravno prepričljiva. Moram priznati, da sem si od FreeBSDja morda obetal preveč. Ker strežnika uporabljam za serviranje spletnih strani, sem uporabil najbolj osnovno programsko opremo za testiranje - ApacheBench. Program je primeren za testiranje hitrosti odziva spletnega strežnika ob veliki obremenitvi. Deluje na principu “floodanja” - pošiljanja tisočih zahtevkov, glede na to pa računa hitrost odziva.

Rezultati (najprej ukaz, zatem čas izvajanja testa ob enaki obremenitvi v posameznem operacijskem sistemu):

Ukaz: ab -n 1000 -c 5
Rezultat: 2.127232 (FreeBSD), 0.689110 (Slackware)

Ukaz: ab -n 100000 -c 5
Rezultat: 194.290860 (FreeBSD), 73.41467 (Slackware)

Naj k rezultatom dodam le podatek, da je Slackware strežnik malenkost “močnejši” (Slackware - 3.2Ghz, 2GB ram; FreeBSD - 2.4GHz, 512 ram) - na obeh pa se uporablja identična programska oprema (Nginx & PHP).

Po testih sodeč je Slackware hitrejši, a se med testom strežnik na trenutke ni odzival. Medtem ko je FreeBSD malce “počasnejši” (na kar je vrjetno vplivala tudi slabša strojna oprema FreeBSD strežnika), a bolj zanesljiv in varen. Pri slednjem mi je všeč tudi “Ports” sistem, s katerim boste z lahkoto namestili potrebno programsko opremo in odkrili še veliko nove, še ne videne. Kot pravemu Slackware privržencu in poznavalcu Debian distribucije mi prehod na FreeBSD ni predstavljal večjih težav.

Na koncu pa h ključnemu vprašanju - izbrati Slackware ali FreeBSD? Za spletni strežnik (www + PHP) bi se osebno odločil za Slackware, medtem ko je FreeBSD bolj primeren za baze (MySQL, PostgreSQL, ..), poštne strežnike in strežnike, ki morajo “prenašati” večje obremenitve.

ÄŒe bom kje našel še kakšno kišto (trenutno testiram na poštnem strežniku, zato vse delam ponoči, da so moji maili čimmanj časa nedostopni), pa bom preizkusil še OpenBSD, NetBSD in CentOS.